Libija

V antični grščini je bilo zemljepisno ime Libija uporabljano v širšem pomenu in je obsegalo vso Severno Afriko zahodno od Egipta. Trije tradicionalni deli te države so bili Tripolitanija, Fezan in Cirenajka. V grški mitologiji je Didona prišla iz Libije.

Libija je bila naseljena že v prazgodovini, z zgodnjo civilizacijo, ki je obsegala obdobje od približno 8000 pr. n. št. do 2500 pr. n. št.

V 7. stoletju pr. n. št. so Feničani ustanovili naselja ob libijski obali, ki so postala znana kot Pentapolis. Grki so se naselili v območju Tripolija.

V 2. stoletju pr. n. št. so Feničane v Libiji premagali Rimljani. Libija je postala del Rimske republike in pozneje Rimskega imperija. Rimljani so ustanovili mesta, kot je Leptis Magna, ki je postala eno najbolj znanih mest v severni Afriki.

Po padcu Rimskega imperija je Libija postala del arabskega sveta. V 7. stoletju je bil Islam priznan za uradno vero, kar je povsem spremenilo dotedanje družbene in kulturne razmere.

V 16. stoletju je Libija postala del Osmanskega cesarstva in ostala pod njegovim vplivom do začetka 20. stoletja.

V začetku 20. stoletja je Kraljevina Italija po Italijansko-turški vojni okupirala Libijo in jo pridružila svojemu imperiju. Okupacija se je nadaljevala vse do leta 1943, ko so je italijanska vojska umaknila pred britansko, ki je prodrla iz Egipta med Drugo svetovno vojno.

Libija je postala neodvisna država leta 1951, pod vodstvom kralja Idrisa I.. 1. septembra 1969 bil kralj Idris I. strmoglavljen med vojaškim prevratom, ki ga je vodil polkovnik Omar Moamer el Gadafi, ter je odtlej živel v izgnanstvu v Egiptu.

Moamer el Gadafi je vladal Libijo od leta 1969 do 2011, ko je bil ubit s strani (od zahoda podprtih) upornikov. V začetku gadafijevega vladanja je bila Libija politično vključena v Gibanje neuvrščenih. S krepitvijo vezi z arabskimi nacionalističnimi vladami, zlasti z Egiptom Gamala Abdela Naserja, se je neuspešno zavzemal za vsearabsko politično unijo. Kot islamski modernist je uvedel šeriat kot osnovo za pravni sistem in promoviral »islamski socializem«. Režim je dosegel dokajšen ekonomski napredek prebivalcev, ki so ga poganjala predvsem velika najdišča nafte in nacionalizacija naftne industrije, v kateri so koncesijo poprej imeli tuji naftni koncerni, vključno z Occidental Petroleum, Eni, TotalEnergies in Repsol. Njegova avtoritarna vladavina je bila znana po represiji, kršenju človekovih pravic in državnem terorizmu (podpiral je npr. PLO v njenih akcijah).

Po strmoglavljenju Gadafija je Libija doživela državljansko vojno in nestabilnost, ki se nadaljuje še danes.

• seznam suverenih držav
• Gadafi
• Italijansko-turška vojna

• Humanitarian Overview by Unocha Org (angleško)